Regijski reševalni center Radovljica: od sprejetih načrtov do izvedbe

Kot kandidatu za župana Občine Radovljica mi je Prostovoljno gasilsko društvo Radovljica poslalo dopis in Belo knjigo investicije v novi gasilski dom, ki naj bi bil zgrajen v okviru Regijskega reševalnega centra Radovljica na območju RA 86.

Dokument razumem kot resen in argumentiran poziv k ukrepanju. Ne gre samo za vprašanje prostorov enega društva, ampak za pogoje, v katerih se izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči za občanke in občane. Zato mora biti razprava o projektu javna, strokovna in usmerjena v izvedbo.

Po navedbah PGD Radovljica bo od prvega njihovega dopisa kmalu minilo leto dni, društvo pa v tem času ni bilo vključeno v vsebinski dialog niti ni prejelo jasnih informacij o nadaljnjih korakih. Če to drži, je takšen odnos do osrednje gasilske enote občine in potencialnega investicijskega partnerja nesprejemljiv.

Kaj je bilo že narejeno?

Projekt se ne začenja danes. Občina Radovljica je 29. septembra 2021 sprejela občinski podrobni prostorski načrt za območje osrednjih površin RA 86 – Regijski reševalni center Radovljica. Odlok je začel veljati 23. oktobra 2021. Septembra 2022 je bil sprejet še program opremljanja stavbnih zemljišč za to območje.

Namen območja je vzpostavitev skupnega centra za gasilce, civilno zaščito, policijo, nujno medicinsko pomoč, gorsko reševalno službo in druge službe zaščite ter reševanja. Ključne prostorske podlage torej obstajajo.

Projekt je bil vključen tudi v občinske razvojne dokumente. V proračunu za leto 2022 je bilo za projektno dokumentacijo in začetek komunalnega opremljanja predvidenih 250.000 evrov.

V občinskem Načrtu razvojnih programov ob Rebalansu I za leto 2025 je bila pri postavki »Sofinanciranje regijskega reševalnega centra« navedena skupna načrtovana vrednost 6.223.127 evrov. Iz tega dokumenta pa ni razvidno, da bi šlo za aktualno oceno celovite izgradnje in opreme vseh delov centra. Že poimenovanje postavke govori o sofinanciranju, dokument pa stroškov ne razdeli na stavbe posameznih uporabnikov, komunalno opremo, zunanjo ureditev in opremo centra.

Pomembno je tudi, da v Načrtu razvojnih programov po Rebalansu I proračuna za leto 2026 te projektne postavke ni več. Zato zneska 6.223.127 evrov in njegove nekdanje razporeditve po letih ne smemo predstavljati kot trenutno veljavno vrednost ali časovnico celovite gradnje. Pred nadaljnjim odločanjem je treba pripraviti posodobljeno investicijsko dokumentacijo, določiti natančen obseg projekta in pridobiti novo projektantsko oceno vrednosti.

Zakaj novi gasilski dom ni razkošje

PGD Radovljica opozarja, da obstoječi gasilski dom ne zagotavlja več ustreznih pogojev za delo osrednje gasilske enote občine. Med ključnimi težavami so prostorska stiska, pomanjkanje garažnih in skladiščnih zmogljivosti, neustrezni operativni prostori ter pomanjkljivi pogoji za ločevanje čistih in nečistih poti, dekontaminacijo, usposabljanje in nadaljnji razvoj enote.

To niso vprašanja udobja. Gre za varnost gasilcev, hitrost posredovanja, pravilno vzdrževanje vozil in opreme ter zanesljivo izvajanje javne gasilske službe.

PGD Radovljica je po lastnih navedbah pripravilo cenitev sedanjega doma in zemljišča ter investicijski okvir. V projekt je pripravljeno vložiti približno milijon evrov lastnih sredstev. Gre za pomembno ponudbo, ki kaže resnost društva, vendar morajo biti vrednotenje nepremičnine, način zagotovitve sredstev in pravna oblika vložka pred dokončnim dogovorom natančno dokumentirani.

Kdo mora projekt financirati?

Ker je projekt zasnovan kot regijski center več služb, njegovega celotnega bremena ni mogoče preložiti samo na Občino Radovljica, PGD in občane. Del prostorov in infrastrukture bi uporabljali državni oziroma regionalni uporabniki, zato mora biti njihov finančni delež določen glede na površine, opremo in koristi, ki jih bodo uporabljali.

Za državno sofinanciranje že obstaja primer dobre prakse. Pri pripravi Regionalnega središča za zaščito, reševanje in pomoč Novo mesto je bilo dogovorjeno, da občina krije 44 odstotkov stroškov projektiranja, država oziroma Ministrstvo za obrambo pa 56 odstotkov. Radovljiški projekt ni enak novomeškemu in enakega razmerja ni mogoče samodejno pričakovati, vendar primer dokazuje, da je vsebinsko in finančno partnerstvo države pri takšnem večslužbenem centru mogoče.

Možnosti obstajajo tudi v evropskih in sektorskih programih. Evropska kohezijska politika 2021–2027 med upravičenimi področji podpira prilagajanje podnebnim spremembam, preprečevanje tveganj nesreč in odpornost. Med možnimi upravičenci so lahko tudi lokalne skupnosti ter sile za zaščito in reševanje. Vendar to ni avtomatičen razpis za gradnjo običajnega občinskega gasilskega doma. Projekt mora biti pripravljen tako, da se lahko vključi v ustrezen razpis, neposredno operacijo ali državni program.

Drugi razpisi praviloma pokrivajo posamezne dele investicije: vozila in opremo, energetsko učinkovitost, obnovljive vire, leseno oziroma trajnostno gradnjo ali posebno tehnološko opremo. Zato je smiselno projekt razdeliti na upravičene sklope in za vsakega pravočasno poiskati primeren vir.

Kako oblikovati finančni model

Dokler ni izdelana posodobljena investicijska dokumentacija, bi bilo zavajajoče določati konkretne zneske ali odstotke financiranja. Finančna konstrukcija mora temeljiti na naslednjih načelih.

PGD Radovljica: Prispevek društva mora temeljiti na neodvisno potrjeni vrednosti sedanjega gasilskega doma in zemljišča, dokazljivih lastnih sredstvih ter vnaprej dogovorjeni pravni obliki vložka.

Občina Radovljica: Občinski delež mora biti povezan predvsem s prostori in infrastrukturo za izvajanje občinske javne gasilske službe, civilno zaščito ter s sorazmernim delom skupnih prostorov in ureditev.

Država in državni uporabniki: Njihov prispevek mora izhajati iz površin, opreme in skupne infrastrukture, ki jo bodo uporabljale državne oziroma regionalne službe.

Evropski in drugi namenski viri: Financiranje je treba iskati za posamezne upravičene sklope, kot so odpornost na nesreče, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije in posebna reševalna oprema.

Šele ko bodo znani program centra, površine posameznih uporabnikov, projektantska ocena in upravičeni stroški, bo mogoče določiti poštene finančne deleže. Občina mora pred prevzemom večjih obveznosti pridobiti pisne zaveze države in drugih partnerjev.

Kaj je treba storiti zdaj?

Projekt potrebuje vodeno in pregledno izvedbo. Predlagam naslednje neposredne korake:

1. Takojšnjo ustanovitev projektne skupine, v kateri sodelujejo občina, PGD Radovljica, Ministrstvo za obrambo oziroma Uprava RS za zaščito in reševanje, policija, zdravstvo oziroma nujna medicinska pomoč, civilna zaščita, gorska reševalna služba in drugi predvideni uporabniki.

2 Potrditev prostorskih potreb vsakega uporabnika ter jasen odgovor, kdo bo uporabljal in financiral posamezni del centra.

3. Posodobitev investicijske dokumentacije in ocene stroškov, saj stare vrednosti zaradi rasti cen ne morejo biti zadostna podlaga za odločanje.
4. Neodvisno preveritev cenitve in dokazil za približno milijon evrov vredni vložek PGD Radovljica.
5. Pridobitev pisnih zavez države in drugih partnerjev pred prevzemom večjih občinskih obveznosti.
6. Razdelitev projekta na sklope, ki jih je mogoče prijaviti na različne državne in evropske razpise.
7. Določitev odgovorne osebe, javne časovnice, mejnikov in četrtletnega poročanja občinskemu svetu ter javnosti.
8. Pripravo fazne izvedbe, če vsi državni partnerji ne bodo pravočasno pripravljeni. V tem primeru mora imeti prednost operativni del za PGD Radovljica in občinsko civilno zaščito, pri čemer zasnova ne sme onemogočiti poznejše dograditve skupnega centra.

Moje stališče

Projekt Regijskega reševalnega centra Radovljica podpiram. Podpiram tudi formalno vključitev PGD Radovljica ter pošteno ovrednotenje njegovega vložka. Hkrati pa nasprotujem temu, da bi občina brez jasnih zavez države prevzela stroške prostorov za državne in regionalne službe.

Kot župan bi v prvih mesecih mandata sklical vse partnerje, vzpostavil projektno skupino ter zahteval dogovor o programu, lastništvu, financiranju in časovnici. Javnosti bi bilo treba redno in konkretno poročati: kaj je bilo opravljeno, kdo je prevzel obveznost, koliko sredstev je zagotovljenih in kateri korak sledi.

PGD Radovljica je s pripravo Bele knjige in ponudbo lastnega vložka naredilo pomemben korak. Zdaj mora svojo nalogo opraviti tudi občina: odpreti dialog, povezati partnerje in projekt premakniti od načrtov k izvedbi.

Varnost ni strošek. Varnost je naložba.

Uroš Mencinger, kandidat za župana Občine Radovljica