TURIZEM DA – VENDAR NE NA RAČUN PREBIVALCEV

Turizem je pomemben del razvoja Občine Radovljica, vendar njegov razvoj ne sme potekati na račun kakovosti življenja prebivalcev.

Turizem da – vendar ne na račun stanovalcev, njihovega miru, varnosti, dostopnosti domov in urejenosti naših krajev.

Trajnostni turizem ne pomeni samo varovanja narave. Pomeni tudi spoštovanje ljudi, ki v turističnih krajih živijo vse leto. Razvoj turizma je lahko dolgoročno uspešen samo, če prinaša koristi lokalnemu okolju, ne da bi prebivalcem povzročal nesorazmerne prometne, komunalne in druge obremenitve.

V turistični sezoni se povečujejo promet, nepravilno parkiranje, količina odpadkov ter obremenjenost cest, parkirišč, javnih površin in komunalne infrastrukture. Teh obremenitev ne občutijo samo Radovljica in Lesce, temveč tudi Begunje, Brezje, Kropa, Kamna Gorica, Lancovo in drugi kraji.

Poseben izziv predstavlja uporaba Radovljice in Lesc kot izhodiščnih oziroma nadomestnih parkirnih točk za obisk Bleda. Del obiskovalcev vozila brezplačno pusti v naši občini in pot nadaljuje proti Bledu. Stroške parkirišč, prometnih obremenitev, odvoza odpadkov, čiščenja in nadzora pa tako nosijo Občina Radovljica in njeni prebivalci.

Zato predlagam, da Občina Radovljica skupaj s Komunalo Radovljica, redarstvom, krajevnimi skupnostmi, turističnimi ponudniki in drugimi pristojnimi službami pripravi celovit sezonski načrt trajnostnega upravljanja turizma in prometa.

Načrt naj vključuje naslednje ukrepe:

1. Prednost stanovalcem

Prometne in turistične ureditve morajo najprej zagotavljati normalen vsakdan prebivalcev. Stanovalcem mora biti omogočen nemoten dostop do domov, parkirnih mest, delovnih mest in javnih storitev.

Dovozi, pločniki, intervencijske poti, zelenice in lokalne ceste ne smejo postati nadomestna turistična parkirišča. Na najbolj obremenjenih območjih naj se uvedejo parkirne dovolilnice oziroma ugodnejši pogoji za stanovalce.

2. Plačljivo parkiranje za obiskovalce in turiste

Na parkiriščih, ki jih v turistični sezoni množično uporabljajo dnevni obiskovalci in turisti, naj občina postopno uvede plačljivo parkiranje.

Ukrep naj ne temelji na državljanstvu uporabnikov, temveč na razlikovanju med stanovalci in obiskovalci:

• stanovalcem naj se zagotovijo dovolilnice, ugodnejše parkiranje ali določeno število brezplačnih ur;
• obiskovalci in turisti naj za daljše parkiranje plačajo ustrezno parkirnino;
• kratkotrajno parkiranje za opravke pri lokalnih ponudnikih in javnih ustanovah naj bo časovno omejeno in lahko določeno obdobje brezplačno;
• za avtodome in turistične avtobuse naj se uredijo posebna parkirišča in primerna višina parkirnine.

Ni smiselno, da prebivalci Občine Radovljica prek občinskega proračuna financirajo parkiranje obiskovalcev, ki našo občino uporabljajo predvsem kot brezplačno izhodiščno točko za obisk Bleda.

3. Namenski sklad za urejanje in gradnjo parkirišč

Prihodki od parkirnin naj se ne porabijo nenamensko.

Občina naj ustanovi namenski proračunski sklad oziroma pregledno proračunsko postavko za urejanje prometa in parkirišč.

Zbrana sredstva naj se uporabljajo predvsem za:

• gradnjo novih in obnovo obstoječih parkirišč;
• ureditev parkirišč P+R;
• gradnjo parkirišč zunaj stanovanjskih območij;
• ureditev parkirišč za avtodome in turistične avtobuse;
• gradnjo varnih površin za pešce in kolesarje;
• postavljanje kolesarskih stojal;
• urejanje javnega prevoza in sezonskih povezav;
• prometno signalizacijo in sisteme usmerjanja na prosta parkirna mesta;
• ozelenitev parkirišč in zmanjševanje njihovega vpliva na okolje;
• nadzor in vzdrževanje prometne infrastrukture.

Občina naj vsako leto javno objavi, koliko sredstev je bilo zbranih s parkirninami in za katere projekte so bila porabljena.

4. Celovito urejanje sezonskega prometa

Za prometno najbolj obremenjene dni naj se pripravi poseben prometni režim, ki bo vključeval:

• jasno označena uradna parkirišča;
• sprotno obveščanje o prostih parkirnih mestih;
• usmerjanje obiskovalcev pred vstopom v središča krajev;
• preprečevanje parkiranja na pločnikih, zelenicah, dovozih in zasebnih zemljiščih;
• zaščito dostopa za stanovalce in intervencijska vozila;
• ureditev parkiranja avtobusov, avtodomov in drugih večjih vozil;
• začasna sezonska parkirišča zunaj stanovanjskih območij;
• spremljanje prometnih obremenitev in prilagajanje prometnega režima.

5. Razvoj sistema P+R

Na vstopnih točkah v občino in v najbolj obiskane kraje naj se uredijo parkirišča po načelu »parkiraj in se odpelji«.

Obiskovalcem naj se omogoči nadaljevanje poti z javnim prevozom, sezonskim avtobusom, kolesom ali peš. Smiselno je preveriti tudi možnosti sodelovanja z Občino Bled pri financiranju in organizaciji prevozov, saj del prometa v naši občini nastaja prav zaradi obiskovalcev Bleda.

6. Urejena in varna parkirišča za kolesa

Na turističnih točkah, trgih, ob javnih ustanovah, gostinskih lokalih, železniških in avtobusnih postajah ter drugih bolj obiskanih lokacijah je treba zagotoviti zadostno število kakovostnih stojal za varno parkiranje koles.

Stojala morajo omogočati varno priklepanje okvirja kolesa in ne smejo ovirati pešcev, dostopa do objektov ali intervencijskih poti. Del mest naj bo pokritih in prilagojenih tudi električnim kolesom.

S primerno urejenimi parkirišči bomo preprečili naslanjanje koles na pročelja stavb, izložbe, ograje, spomenike in drugo urbano opremo. To je posebej pomembno v starih mestnih jedrih in ob objektih kulturne dediščine, kjer lahko takšno parkiranje povzroča poškodbe ter kazi urejenost prostora.

Če želimo spodbujati kolesarjenje, moramo domačinom in obiskovalcem ponuditi tudi urejene, varne in dovolj številne možnosti za parkiranje koles.

7. Pogostejši odvoz odpadkov

Na najbolj obremenjenih lokacijah naj se v turistični sezoni poveča pogostost praznjenja košev in zabojnikov, predvsem ob koncih tedna, praznikih in večjih prireditvah.

Pogostost odvoza naj se sproti prilagaja dejanskim obremenitvam. Na parkiriščih, postajališčih, ob sprehajalnih poteh in turističnih znamenitostih naj se namestijo dodatni koši, kjer je mogoče tudi za ločeno zbiranje odpadkov.

Stroški povečanih komunalnih obremenitev zaradi turizma ne smejo nesorazmerno bremeniti gospodinjstev.

8. Redno čiščenje javnih površin

Vzpostavi naj se okrepljeno čiščenje ulic, trgov, parkirišč, zelenic, avtobusnih postajališč in okolice turističnih točk.

Posebna pozornost naj bo namenjena lokacijam, kjer se odpadki ponavljajoče kopičijo, ter čiščenju po koncih tedna, praznikih in večjih prireditvah.

9. Javna stranišča in spremljajoča infrastruktura

Na najbolj obiskanih lokacijah naj se zagotovi dovolj javnih stranišč, pitnikov, košev in prostorov za počitek. Zagotovljena morata biti njihovo redno čiščenje in vzdrževanje.

Kjer stalne ureditve še ni, naj se v času glavne sezone namestijo ustrezne začasne sanitarne enote.

10. Umirjanje prometa in večja varnost

Na območjih, kjer se srečujejo lokalni promet, turistična vozila, pešci in kolesarji, naj se uvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

Posebno pozornost je treba nameniti okolici šol, vrtcev, domov za starejše, stanovanjskih naselij, železniških in avtobusnih postaj ter priljubljenih izletniških poti.

11. Jasno obveščanje obiskovalcev

Na glavnih dostopnih točkah, parkiriščih in spletnih straneh naj bodo objavljene jasne informacije o:

• prometnem režimu;
• plačljivih in brezplačnih parkiriščih;
• sistemu P+R;
• javnem prevozu;
• parkiriščih za kolesa;
• javnih straniščih;
• ravnanju z odpadki;
• spoštovanju zasebne lastnine in nočnega miru.

Obiskovalce je treba spodbujati k uporabi javnega prevoza, kolesarjenju in hoji.

12. Okrepljeno delo redarstva in pristojnih služb

V času največjih obremenitev naj se okrepi prisotnost redarjev in drugih nadzornih služb. Nadzor mora potekati takrat, ko so težave največje – tudi ob koncih tedna, praznikih in v večernem času.

Cilji nadzora morajo biti pretočnost prometa, varnost pešcev, dostopnost za stanovalce ter preprečevanje nepravilnega parkiranja, nedovoljenega kampiranja in odlaganja odpadkov.

13. Enotna kontaktna točka za prijavo težav

Občanom naj se omogoči preprosta prijava prepolnih zabojnikov, nepravilnega parkiranja, oviranih dovozov, hrupa, poškodovane opreme, onesnaženih površin in drugih težav.

Prijave naj bodo sledljive, občani pa naj prejmejo informacijo o pristojni službi in izvedenem ukrepu.

14. Upoštevanje zmogljivosti posameznih krajev

Cilj občinske turistične politike ne sme biti zgolj povečevanje števila obiskovalcev. Občina mora upoštevati prometne, prostorske, okoljske in komunalne zmogljivosti posameznih krajev.

Uspešen turizem pomeni večjo dodano vrednost ob manjših obremenitvah prostora ter ravnovesje med potrebami obiskovalcev, turističnega gospodarstva in prebivalcev.

15. Sodelovanje prebivalcev in krajevnih skupnosti

Pri pripravi prometnih in turističnih rešitev morajo sodelovati prebivalci in krajevne skupnosti. Domačini najbolje poznajo težave svojega okolja.

Njihove pripombe niso nasprotovanje turizmu, ampak nujen prispevek k njegovemu odgovornemu in trajnostnemu razvoju.

Občina naj pred vsako glavno turistično sezono javno predstavi:

• najbolj obremenjene lokacije;
• predvidene prometne režime;
• parkirišča za osebna vozila, avtodome, avtobuse in kolesa;
• cenik parkiranja in ugodnosti za stanovalce;
• ukrepe za zaščito stanovanjskih območij;
• pogostost odvoza odpadkov in čiščenja;
• razpored dela redarstva;
• odgovorne službe in kontaktne osebe;
• merljive cilje sezonskega načrta.

Po koncu sezone naj občina objavi poročilo o prometnih obremenitvah, zasedenosti parkirišč, prihodkih od parkirnin, porabi zbranih sredstev, količini odpadkov, opravljenih nadzorih, prejetih prijavah in izvedenih ukrepih.

Uspešnosti turizma ne smemo meriti samo s številom prihodov in prenočitev. Meriti jo moramo tudi z zadovoljstvom prebivalcev, urejenostjo krajev, prometno varnostjo in ohranjenim okoljem.

Občina mora razvoj turizma usmerjati tako, da bo prijazen do obiskovalcev, odgovoren do okolja in predvsem spoštljiv do ljudi, ki tukaj živijo vse leto.

Turizem da – toda skupaj s prebivalci in ne na račun njihove kakovosti življenja.

Sodeluj. Prispevaj. Soustvarjaj.