Spremembe prostorskega načrta v Radovljici potekajo že več kot osem let

Občani potrebujejo jasne odgovore, občina pa prostorsko politiko, ki bo zazidljivim zemljiščem zagotovila tudi ceste, kanalizacijo, vodovod in drugo infrastrukturo.

V Sloveniji odmevajo primeri občanov, ki na spremembo namenske rabe zemljišča čakajo desetletje ali več. Toda za opozorilo nam ni treba gledati daleč. Tudi v Občini Radovljica postopki prostorskih sprememb trajajo več let.

Sklep o začetku priprave petih sprememb in dopolnitev Prostorskega reda Občine Radovljica je bil sprejet 29. marca 2018 in objavljen 6. aprila 2018. Avgusta 2026 to pomeni že več kot osem let in štiri mesece postopka.

Še bolj skrb vzbujajoče je, da je bilo že v sklepu iz leta 2018 navedeno, da se bodo v petih spremembah obravnavale tudi nove pobude fizičnih in pravnih oseb, ki so na občino prispele od začetka priprave tretjih sprememb prostorskega reda. Te so se začele aprila 2015. To pomeni, da lahko nekatere pobude občanov in podjetnikov na končno obravnavo čakajo že več kot enajst let.

Javna razgrnitev petih sprememb je potekala šele poleti 2023, stališča do pripomb pa so bila objavljena oktobra 2024. V začetku leta 2026 je bilo na seji občinskega sveta pojasnjeno, da so spremembe v zaključni fazi, vendar občinska spletna stran še vedno navaja, da postopek poteka.

Občina Radovljica zaradi potekajočih petih sprememb trenutno novih pobud za spremembo namenske rabe prostora sploh ne sprejema. Uradna časovnica postopka

Občan plača takso, nato pa lahko čaka več let

Za obravnavo pobude za spremembo osnovne ali podrobnejše namenske rabe zemljišča mora pobudnik Občini Radovljica plačati 150 evrov. Plačilo sicer ne zagotavlja spremembe namenske rabe, je pa pogoj, da se pobuda sploh obravnava.

Povsem razumljivo je, da vseh zemljišč ni mogoče spremeniti v zazidljiva. Varovati moramo najboljša kmetijska zemljišča, vodne vire in naravo ter upoštevati poplavno, plazovno in drugo ogroženost.

Ni pa sprejemljivo, da občan plača takso, nato pa več let ne ve, kdaj bo njegova pobuda obravnavana, v kateri fazi je postopek in kakšne so njene realne možnosti.

Občina mora zato za vsako pobudo zagotoviti osnovno sledljivost. Pobudnik mora vedeti:

kdaj je bila pobuda prejeta; ali je pobuda popolna; v kateri postopek sprememb je vključena; v kateri fazi je njena obravnava; katere strokovne ali zakonske ovire obstajajo; pri katerem nosilcu urejanja prostora je postopek zastal; kdaj je mogoče pričakovati naslednji korak.

Podatki se lahko objavljajo v anonimizirani obliki. Pomembno je, da je postopek pregleden in da se odgovornost ne izgubi med občinsko upravo, izdelovalci prostorskih dokumentov ter državnimi nosilci urejanja prostora.

OPN in OPPN morata postati razvojni orodji

V programu Uspešna Radovljica 2026–2034 se zavzemamo za hitrejše, preglednejše in bolje vodene postopke OPN in OPPN. Občina mora prostorski razvoj načrtovati vnaprej in pobude združevati glede na potrebe posameznih krajev ter razvojne cilje celotne občine.

Prednost morajo dobiti območja, ki omogočajo:

gradnjo domov za domačine; več stanovanj za mlade in mlade družine; širitev domačih podjetij, obrti in kmetij; ureditev degradiranih ali že urbaniziranih območij; gradnjo manjkajoče javne infrastrukture; razvoj posameznih krajev in krajevnih skupnosti.

Nova stavbna zemljišča je treba iskati premišljeno, predvsem zunaj najboljših kmetijskih zemljišč ter ob upoštevanju vseh okoljskih in varnostnih omejitev.

Za pomembnejše prostorske postopke morajo biti javno določeni odgovorna oseba, faze postopka, pričakovani roki, odprta vprašanja in razlogi za zastoje. Občinski svet in javnost morata najmanj enkrat letno prejeti celovito poročilo o vseh postopkih OPN in OPPN.

Zazidljivo zemljišče brez infrastrukture je zazidljivo samo na papirju

Sprememba namenske rabe ali sprejetje OPPN še ne pomenita, da je razvojni problem rešen. Če zemljišče nima urejene dostopne ceste, kanalizacije, vodovoda, električnega in komunikacijskega omrežja, na njem pogosto še vedno ni mogoče graditi.

Zato mora vsak pomembnejši stanovanjski ali poslovni OPPN spremljati izvedljiv program komunalnega opremljanja. V njem mora biti jasno določeno:

katera infrastruktura je potrebna; kdo je odgovoren za njeno izgradnjo; koliko bo ureditev stala; iz katerih virov bo financirana; kolikšen bo komunalni prispevek; ali bo sklenjena pogodba o opremljanju; v kakšnem zaporedju bo infrastruktura zgrajena; kdaj bo območje dejansko pripravljeno za gradnjo.

OPPN-ji ne smejo več leta ostajati samo dokumenti v občinskih predalih. Če občina neko območje nameni stanovanjski gradnji ali razvoju podjetništva, mora hkrati pripraviti tudi izvedljivo pot do njegove komunalne ureditve.

Zemljišča za mlade družine in razvoj domačih podjetij

Program Demokratov predvideva sproščanje primernih občinskih in državnih zemljišč za gradnjo cenovno dostopnih stanovanj.

Projekt Stanovanjski feniks predvideva sodelovanje države in občin pri pripravi ter komunalnem opremljanju zemljišč, pri čemer se začetni strošek infrastrukture ne bi v celoti prevalil na mlado družino, ampak bi se lahko porazdelil skozi daljše obdobje.

Takšen pristop potrebujemo tudi v Radovljici. Občina mora določiti primerna območja, urediti prostorske akte, zemljišča komunalno opremiti in pod jasnimi pogoji omogočiti gradnjo stanovanj, stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov.

Cilj prostorskega načrtovanja ne sme biti samo sprememba barve parcele na zemljevidu. Rezultat mora biti nov dom za domačo družino, dostopno stanovanje za mlade, prostor za širitev podjetja ter urejena cesta, kanalizacija in vodovod.

Od večletnega čakanja k merljivim rezultatom

Prostorski postopki so zahtevni in vključujejo številne državne institucije. Občina ne more sama odločati o vseh soglasjih, lahko pa postopke vodi dejavno, usklajeno in pregledno.

V osmih letih bi morali biti občani sposobni spremljati, kaj je bilo narejeno, kje se je postopek ustavil in kdo mora izvesti naslednji korak. Dolgotrajnosti ne smemo sprejeti kot nekaj samoumevnega.

Naš cilj je občina, ki bo razvoj načrtovala vnaprej, pobude obravnavala pregledno in sprejete OPPN-je povezala z dejanskim komunalnim opremljanjem.

Delite z nami svojo izkušnjo

Vabimo vse občanke in občane, lastnike zemljišč, mlade družine, podjetnike in kmete, da nam napišete svojo izkušnjo s spremembo namenske rabe zemljišča, postopki OPN ali OPPN ter komunalnim opremljanjem.

Kako dolgo že čakate? Ali ste prejeli jasen odgovor občine? Kje se je postopek ustavil? Katere ovire vam preprečujejo gradnjo doma, razvoj kmetije ali širitev podjetja?

Vaše izkušnje, predlogi in opozorila nam bodo pomagali oblikovati konkretne rešitve za program Uspešna Radovljica 2026–2034.

Pošljite nam pobudo https://demokratiradovljica.com/pobude

Želimo program, ki ne bo nastal samo v pisarni, ampak skupaj z ljudmi, ki težave poznajo iz vsakdanjega življenja.

Radovljica ne potrebuje zazidljivih zemljišč samo na papirju. Potrebuje urejena zemljišča, na katerih bodo lahko domačini gradili, mladi ostali v občini, podjetja pa ustvarjala nova delovna mesta.

Sodeluj. Prispevaj. Soustvarjaj.

Uroš Mencinger, kandidat za župana Občine Radovljica